Povezanost s psom je že od malih nog , saj smo doma imeli vedno psa. V ŠKD Ajdovščina sem se včlanil kmalu po ustanovitvi kluba. S prihodom Romana Hoefferleta v klub pa sem pričel z resnejšim delom , posledica tega so bile udeležbe na tekmah (včasih uspešne, včasih manj). Udeležil sem se tudi več seminarjev in dobil inštruktorski naziv ter naziv Polagalec sledi 2. Bil sem tudi pomočnik selektorju reprezentance (IPO), pa tudi sledarske reprezentance (IPO-FH). V klubu sem še zmeraj aktiven, predvsem na sledi, kjer so psi pred nami in hočejo, ali pa nočejo, delati (pač imajo svoje muhe).

Dovolite, da predstavim mojo poskočno in igrivo polovico, ki sliši na ime Rudi. Rudi je moj prvi kuža in z njim se je začela moja kinološka pot, ki je pravzaprav kratka, a zelo intenzivna. Od male šole preko B-BH izpita sva nadaljevala z izpiti klasične poslušnosti po programih IBGH 1, 2 in 3. Istočasno pa sva se preizkusila tudi v sledenju, najprej po programu FPr 1 in kasneje FPr 3. Od tekme do tekme sva postala nerazdružljivi tandem, osvojila številne pokale in izvabila marsikateri nasmešek na obrazih ter predvsem osvojila marsikatero srce. Kasneje je v našo družino vstopila samička srednjega nemškega pinča in po sili razmer še belgijska ovčarka, s katero sva se preizkusili še v IGP disciplini. Tudi z njo sem dosegla kar nekaj lepih rezultatov. V življenju je vedno nekdo nekje, ki je zaslužen za to, da greš po tej in ne oni poti in pri meni je to zagotovo bil zdaj pokojni kinološki učitelj, mentor, veliki poznavalec psov in njihove biti, g. Roman Hoefferle, ki je brezpogojno predajal znanje in izkušnje. Upam, da vsaj delček tega znanja uspešno predajam naprej vsem ljubiteljem pasjih zverinic in da je s tem moje poslanstvo zaokrožilo hvaležen poklon prijatelju.

Svojo prvo psičko sem dobila pred osmimi leti in se prijavila v malo šolo na našem društvu. Ajka je mešanka, zelo inteligentna in me je kar malo sprehajala po poligonu. Nadaljevali sva s petimi tečaji iz vaj poslušnosti in opravili izpite od A do IBGH 3. Malo sva tekmovali, včasih tudi prinesli domov kakšen pokal. Ker je imela veliko veselje delati, sva se priključili tudi tečaju agility, kjer je uživala ob skokih, tunelih, mostovih in drugih ovirah. Mlajša nemška ovčarka je še večji izziv, odločna, delovna psička, ki me vsak dan preizkuša. Hodiva po poti proti prvemu izpitu IGP 1, sproti se učiva, jeziva in počasi napredujeva. Tri discipline (obramba, sledenje in poslušnost) so časovno in strokovno velik izziv, vendar prinašajo tudi veliko zadovoljstva, ko nama uspe osvojiti nove veščine. Pridobila sem naziv vodja osnovne vrste športnih psov in vodim tečaje za programe iz vaj poslušnosti: IBGH 1 – IBGH 3. V veliko veselje mi je spoznavati in delati z ljubitelji psov ter se srečevati z raznovrstnimi kosmatinci, ki me učijo novih trikov. V skupini imamo čisto majhne pasme, kot je yorkshirski terier, pa velike kužke, kot je bernski planšarski pes in vse vmes.

Moj prvi pes, nemški ovčar Ork, me je naučil, kako biti odločen in potrpežljiv. Bil mi je velika opora v najstniških letih, hkrati pa me je velikokrat spravljal v obup. Tako sva se vpisala v kinološko društvo, kjer sva opravila osnovni tečaj poslušnosti, obrambe in sledenja. Zdaj imamo pri hiši, no ja v hiši, vižlo oz. madžarskega kratkodlakega ptičarja, ki je dal besedam aktivnost, vztrajnost in prebrisanost povsem nov pomen. Boyd ima zelo močan lovski nagon, zato sem želela tudi sama spoznati delo, za katerega je bil ustvarjen. Tako sva opravila pomladansko in jesensko vzrejno preizkušnjo ptičarjev pri lovskem kinološkem društvu. Uspešno se je udeleževal tudi razstav. Nato sva vso energijo usmerila v šolanje klasične poslušnosti pod budnim vodstvom Romana Hoefferleja, za kar sem mu iz srca hvaležna. Po opravljenem B-BH izpitu sva šolanje nadaljevala in opravila še izpite po programih IBGH 1, 2 in 3. Hkrati sva trenirala tudi klasično sledenje in opravila izpit FPr 1. Za lovski nos skrbiva z noskanjem (iskanjem eteričnih olj) in rednimi treningi iskanja oseb (mantrailing). S sinom sta trenirala tudi agility. V veliko zabavo pa nama je učenje vedno novih trikcev. Verjamem, da je dober vodnik psa odločen, potrpežljiv, nežen in spoštljiv, da si mora pes želeti sodelovati z lastnikom ter da se morata pri šolanju zabavati oba, tako kuža kot lastnik. Svoje navdušenje nad delom s psmi poskušam prenesti tudi na tečajnike. V okviru društva vodim tudi delavnico Kuža in otrok.

Odkar pomnim sem oboževala pse. Še preden sem znala dobro računati, sem lahko prepoznala in opisala več kot 200 pasem psov. Vendar sem se globlje v kinološki svet podala šele s prihodom moje druge psičke, mešanke Rine. Vpisala sem se v B-BH tečaj pri ŠKD Ajdovščina in kmalu sva se zaljubile v poslušnost. Po opravljenem izpitu B-BH sva nadaljevali z izpiti IBGH 1, IBGH 2 in IBGH 3 in si pridno pridobivali izkušnje tako na treningih kot tekmovanjih. Takrat sem posvojila še psa Graua, s katerim se trenutno pripravljava na IBGH 3 izpit. Čeprav z veseljem treniram svoja psa, ni bilo vedno enostavno. Ampak menim, da lahko s temi svojimi izkušnjami, ki jih vztrajno pridobivam, pomagam mnogim tečajnikom v mali šoli, ki šele začenjajo svojo kinološko pot.

Ker je moja kinološka pot dolga, bo moja predstavitev kratka. S šolanjem kužkov se ukvarjam nekaj zadnjih let. Prej sem predvsem trenirala svoje kužke v klasični poslušnosti in tekmovala v Rally Obedience. Družbo mi delata nemška ovčarka Inu in 3 mesece stara belgijska ovčarka Fibi. Z Inu sva dosegli stopnjo IBGH 3 klasične poslušnosti. Lepo je delati z njima in vsak dan sta mi v veselje in navdih za šolanje. Kot sem omenila, se že dolgo ukvarjam s kinologijo, vendar mi je bil največji učitelj, svetovalec in kinološki prijatelj g. Roman Hoefferle. Zaradi njega in njegovega truda pri šolanju sva dosegli z nemško ovčarko Inu lepe rezultate in z veseljem nadaljujeva delo in šolanje. Sedaj šolam kužke v mali šoli in treniram s svojima psičkama klasične discipline poslušnosti. Psi me spremljajo skozi vse življenje, ker uživam v delu z njimi. Rada delam in pomagam tečajnikom in rada sem v družbi vseh, ki imajo radi pse.