Povezanost s psom je že od malih nog , saj smo doma imeli vedno psa. V ŠKD Ajdovščina sem se včlanil kmalu po ustanovitvi kluba. S prihodom Romana Hoefferleta v klub pa sem pričel z resnejšim delom , posledica tega so bile udeležbe na tekmah (včasih uspešne, včasih manj). Udeležil sem se tudi več seminarjev in dobil inštruktorski naziv ter naziv Polagalec sledi 2. Bil sem tudi pomočnik selektorju reprezentance (IPO), pa tudi sledarske reprezentance (IPO-FH). V klubu sem še zmeraj aktiven, predvsem na sledi, kjer so psi pred nami in hočejo, ali pa nočejo, delati (pač imajo svoje muhe).

Dovolite, da predstavim mojo poskočno in igrivo polovico, ki sliši na ime Rudi. Rudi je moj prvi kuža in z njim se je začela moja kinološka pot, ki je pravzaprav kratka, a zelo intenzivna. Od male šole preko B-BH izpita sva nadaljevala z izpiti klasične poslušnosti po programih IBGH 1, 2 in 3. Istočasno pa sva se preizkusila tudi v sledenju, najprej po programu FPr 1 in kasneje FPr 3. Od tekme do tekme sva postala nerazdružljivi tandem, osvojila številne pokale in izvabila marsikateri nasmešek na obrazih ter predvsem osvojila marsikatero srce. Kasneje je v našo družino vstopila samička srednjega nemškega pinča in po sili razmer še belgijska ovčarka, s katero sva se preizkusili še v IGP disciplini. Tudi z njo sem dosegla kar nekaj lepih rezultatov. V življenju je vedno nekdo nekje, ki je zaslužen za to, da greš po tej in ne oni poti in pri meni je to zagotovo bil zdaj pokojni kinološki učitelj, mentor, veliki poznavalec psov in njihove biti, g. Roman Hoefferle, ki je brezpogojno predajal znanje in izkušnje. Upam, da vsaj delček tega znanja uspešno predajam naprej vsem ljubiteljem pasjih zverinic in da je s tem moje poslanstvo zaokrožilo hvaležen poklon prijatelju.