STATUT ŠPORTNO KINOLOŠKEGA DRUŠTVA AJDOVŠČINA

 

Na podlagi 9. in 13.člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 64/11-uradno prečiščeno besedil in 21/18 – ZNOrg) je skupščina dne 2.6.2023 sprejela spremembe in dopolnitve ter sprejela naslednji čistopis statuta:

 

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

ŠPORTNO KINOLOŠKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA (v nadaljevanju: ŠKD Ajdovščina) je pravna oseba zasebnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki izhajajo iz veljavnih predpisov in pričujočega Statuta ter je vpisan v register društev.
Društvo je prostovoljna, samostojna, nepridobitna, javna, športna in strokovna organizacija, v katero se združujejo posamezniki z namenom organiziranega in strokovnega opravljanja kinološke dejavnosti, ki je opredeljena s tem temeljnim aktom.
Temeljni akt (v nadaljevanju: statut) je usklajen z Zakonom o društvih (v nadaljevanju: ZDru-1) in s pravnim redom Republike Slovenije.

 

2. člen

S tem Statutom se določa:
• ime društva;
• namen, naloge in cilje društva;
• način in pogoje včlanjevanja ter prenehanje članstva;
• pravice in dolžnosti članov;
• organe društva, njihovo delovno področje in medsebojna razmerja;
• sestavo organov, način volitev članov organov ter njihovo mandatno dobo;
• zastopanje in predstavljanje društva;
• finančno in materialno poslovanje društva ter način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s temi sredstvi in premoženjem društva;
• prenehanje društva in razpolaganje z njegovim premoženjem v takem primeru;
• način zagotavljanja javnosti dela društva;
• način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta;
• način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru;
• način sodelovanja z drugimi sorodnimi organizacijami.

 

3. člen

Društvo se imenuje “ŠPORTNO KINOLOŠKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA”. Sedež društva je v Vrtovinu. Območje delovanja društva je Republika Slovenija.

 

4. člen

Uradni logotip ŠKD Ajdovščina je sestavljen iz napisa Športno kinološko društvo, ki obsega dve tretjini kroga. Pod tem krogom je napis Ajdovščina, nad napisom in pod napisom je črta. V samem krogu je vrisana glava nemškega boksarja.
Logotip ŠKD Ajdovščina je praviloma v šestih barvah: napis ŠPORTNO KINOLOŠKO DRUŠTVO je rdeče barve, napis AJDOVŠČINA je modre barve, vris GLAVE NEMŠKEGA BOKSARJA in DVE ČRTI nad in pod napisom Ajdovščina ter OBROBA KROGA in ČRK so črne barve, OZADJE OKROG GLAVE NEMŠKEGA BOKSERJA je zgoraj oranžno ter rahlo prehaja na čisto rumeno barvo spodaj, OSTALO OZADJE je bele barve.

 

5. člen

ŠKD Ajdovščina uporablja žig, ki je okrogle oblike, v katerem je vrisana glava nemškega boksarja, okrog glave je napis “ŠPORTNO KINOLOŠKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA”.
Žig je črne ali modre barve in je lahko oštevilčen. Pristojnost uporabe žiga ima predsednik oziroma od njega pooblaščena oseba (pooblastilo je podano pisno). Značka društva je enaka žigu društva.

 

6. člen

ŠKD Ajdovščina je član Kinološke zveze Slovenije (v nadaljevanju: KZS). Društvo se lahko povezuje s sorodnimi organizacijami oziroma včlani v zveze ali združenja doma ali v tujini pod pogojem, da dejavnost te organizacije ni v nasprotju z interesi Republike Slovenije, KZS ali Mednarodne kinološke zveze (v nadaljevanju: FCI). O tem odloča Upravni odbor društva.

 

7. člen

Člani društva uresničujejo svoje pravice in obveznosti na skupščini društva, sejah Upravnega odbora, strokovnih organov in nadzornega odbora.
V KZS in v drugih kinoloških organizacijah uresničujejo člani društva svoje pravice neposredno ali preko izvoljenih delegatov društva.

 

8. člen

Delovanje društva je javno. O svojem delu društvo obvešča člane in širšo javnost preko sredstev javnega obveščanja, na sejah, z zapisniki, na uradni spletni strani društva (http://skd-ajdovscina.com/), na socialnih omrežjih, preko e-pošte, ali z izdajo internega glasila društva, z objavami v uradnem glasilu revije KZS Kinolog ter z drugimi obvestili.
Za zagotovitev javnosti dela je odgovoren predsednik društva.

 

2. NAMEN DRUŠTVA

9. člen

Namen društva je dvigovati in širiti kinološko kulturo ter uresničevati kinološko dejavnost in politiko, pospeševati njihovo namembnost ter združevati in povezovati lastnike in ljubitelje psov.

 

3. CILJI DRUŠTVA

10. člen

• širi in propagira kinologijo;
• skrbi za pospeševanje interesov zaščite živali;
• skrbi za vzgojo in izobraževanje strokovnega kadra društva;
• skrbi za svetovanje in izobraževanje posameznikov v zvezi s primernostjo pasme glede na starost ter izkušnje, varstvom živali, socializacijo, primerno nego in podobno;

 

4. AKTIVNOSTI DRUŠTVA

11. člen

• organizira tečaje šolanja in preizkuse znanja vodnikov in psov;
• organizira mednarodna, državna, regijska in druga tekmovanja;
• organizira kinološke prireditve;
• prireja strokovna posvetovanja, predavanja, okrogle mize in pogovore o aktualnih problemih s področja kinologije;
• izdaja strokovne publikacije;
• opravlja strokovno delo pri vzreji in vzrejni politiki za potrebe svojih članov;
• pospešuje delo z mladimi;
• daje pobude in predloge za obravnavo ter reševanje strokovnih vprašanj;
• ustvarja materialne pogoje za razvoj kinološke dejavnosti;
• skrbi za nabavo kinološke strokovne opreme in literature;
• sodeluje pri izdelavi pravnih predpisov, ki se nanašajo na področje kinologije;
• skrbi za premoženje in objekte v upravljanju, za vzdrževanje naprav in opreme, rekvizitov in druge lastnine društva;
• opravlja druge naloge v skladu s tem Statutom ali internimi pravili ŠKD Ajdovščina.

 

12. člen

Društvo služi izključno za združevanje vzrediteljev in ljubiteljev ter nima nikakršnih političnih ali verskih namenov. Sredstva in izredni dohodki društva se uporabljajo le za izvajanje osnovne dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno. Vse vodilne in strokovne funkcije so častnega značaja.

 

5. DEJAVNOSTI DRUŠTVA

13. člen

Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon in veljavni predpisi, v povezavi z nameni in cilji društva, kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva. Kot dopolnilno dejavnost nepridobitni dejavnosti društva se šteje tista pridobitna dejavnost, ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev društva. Vsa pridobitna dejavnost se mora izvajati po ceniku, ki ga potrdi Upravni odbor.

Dejavnosti se v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) glasijo:
Glavna dejavnost:
94.999 Dejavnost drugje nerazvrščenih članskih organizacij
Druge dejavnosti:

82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj (od tega organizacija razstav čistopasemskih psov, vzrejnih pregledov, strokovnih kinoloških srečanj in sejmov,…)
85.510 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije (od tega usposabljanje, izpopolnjevanje in izobraževanje strokovnega kinološkega kadra, kot so inštruktorji, markerji, polagalci sledi in podobno, izvajanje tečajev za vodnike psov in pse ter organiziranje preizkusov znanja,…)
93.120  Dejavnost športnih klubov (od tega omogočanje svojim članom izvajanje kinoloških športov, kot so agility, športna kinologija in podobno)
93.190  Druge športne dejavnosti (od tega organizacija in promocija kinoloških tekmovanj na društvenem, regijskem, državnem ali mednarodnem nivoju)
96.090 Druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene (kot so šolanje/dresiranje psov)

Za doseganje namena in ciljev društva lahko društvo na sodišču ustanovi gospodarsko družbo ali poveri opravljanje pridobitne dejavnosti društva drugim registriranim fizičnim in pravnim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe.
Dobiček ustvarjen s pridobitno dejavnostjo razporeja Upravni odbor z veljavnimi sklepi. Dobiček se porabi za osnovno delovanje društva, za kritje materialnih stroškov, nabavo osnovnih sredstev, potrebnih za delovanje društva in izobraževanje svojih članov.
Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za uresničevanje svojega namena in ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti določene s tem Statutom.

 

6. ČLANSTVO

14. člen

Članstvo v društvu je prostovoljno in osebno.
Član društva lahko postane vsaka fizična in pravna oseba, ki se ravna po Statutu in izrazi željo postati član. V ta namen poda pisno pristopno izjavo. Član društva lahko postane fizična oseba, ki je bodisi vzreditelj ali pa ljubitelj psov, ima veselje do kinološkega dela, se zavzema za smotrno in organizirano delo v društvu, spoštuje odločitve organov društva in redno plačuje članarino.
Pravno osebo v društvu zastopajo 3 (tri) pooblaščene osebe. Pravice in dolžnosti pooblaščenih oseb pravnih oseb so enake kot iz 18. in 19. člena Statuta društva.
V društvo so včlanjeni redni in častni člani. Vsi člani delujejo pod enakimi pogoji.
Član društva lahko postane tudi tujec, kakor tudi tuja pravna oseba. Pravice in dolžnosti tujca so enake rednim članom društva.
Če se v društvo včlani otrok do dopolnjenega 7 (sedmega) leta starosti ali oseba, ki nima poslovne sposobnosti, podpiše pristopno izjavo njen zakoniti zastopnik. Za osebo od 7 (sedmega) do dopolnjenega 15 (petnajstega) leta starosti mora zakoniti zastopnik pred njenim vstopom v društvo podati pisno soglasje. Pravice in dolžnosti mladoletnikov so enake kot iz 18. in 19. člena tega Statuta, razen da ne volijo in ne morejo biti izvoljeni v organe društva.

 

15. člen

Nove člane sprejema Upravni odbor na podlagi prispele pisne pristopne izjave.
Oseba postane član društva, ki na dogovorjen način posreduje vpisno izjavo (vpisnico), plača članarino ter prejme veljavno člansko izkaznico.
Članarina se plačuje do zadnjega dne v mesecu februarju tekočega leta. Član, ki ne poravna članarine do konca februarja, mu preneha članstvo v društvu in izgubi pravice, ki izhajajo iz članstva. Če se želi ponovno vključiti v društvo mora ponovno poslati pisno pristopno izjavo. Novi člane društvo pridobiva skozi celo leto. Rok za plačilo članarine je 30 dni od vpisa.

Višina članarine je v pristojnosti Upravnega odbora in jo potrdi skupščina.

 

16. člen

Članstvo se izkazuje z veljavno člansko izkaznico, potrjeno s strani društva, na kateri je nalepka KZS za tekoče leto. Član po plačani članarini prejme nalepko najkasneje v roku 15 (petnajstih) dni po pošti ali osebno na sedežu društva. Članska izkaznica ni veljavna, če nalepka ni prilepljena.

 

17. člen

Častni član društva lahko postane fizična in/ali pravna oseba, ki se je s svojim delovanjem izkazala na področju kinologije ali pa fizična oseba, ki dolgoletno aktivno deluje v društvu ter s svojim delom izkazuje izjemno pripadnost društvu in ciljem, za katere se društvo zavzema.
Častnega člana na predlog Upravnega odbora potrdi skupščina društva.
Častni član ne plačuje članarine, ima pa enake pravice in obveznosti kot ostali člani. Častni član lahko deluje v organih društva.

 

18. člen

Člani društva so lahko tudi ostali člani družine (družinski člani), pod pogoji iz 14. člena Statuta društva. Pravice in dolžnosti družinskih članov so enake rednim članom.

 

19. člen

Pravice članov društva so, da:
• sodelujejo pri delu društva;
• volijo in so lahko izvoljeni v organe društva;
• dajejo predloge organom društva pri delu in izpolnjevanju nalog;
• sodelujejo na prireditvah ter zastopajo društvo na prireditvah v Republiki Sloveniji in v tujini;
• za dosežene uspehe prejmejo nagrade in pohvale;
• so seznanjeni z delom društva in njegovih organov ter sklepi KZS;
• imajo pravico vpogleda v finančno in materialno poslovanje društva;
• da zahtevajo strokovno pomoč na vseh področjih kinološke dejavnosti;
• so upravičeni do strokovne pomoči pri vzreji, šolanju in strokovnem izpopolnjevanju;
• da uporabljajo objekte, naprave in opremo društva v skladu z dogovorjenimi pravili.

 

20. člen

Obveznosti članov društva so, da:
• spoštujejo Statut, pravilnike, odločbe in sklepe organov društva ter KZS;
• odgovorno opravljajo naloge, določene z delovnim načrtom društva, njegovih organov upravljanja ali strokovnih organov;
• redno plačujejo članarino;
• pripomorejo k uresničitvi delovnega programa društva;
• varujejo društveno premoženje ter opuščajo vsako ravnanje, ki bi utegnilo škoditi društvu;
• skrbijo za ugled društva in slovenske kinologije nasploh;
• spoštujejo pravila o vzreji, vzrejnih pregledih, oceni zunanjosti in delovnih izpitih;
• v primeru spremembe naslova le tega takoj javijo društvu;
• upoštevajo določila Zakona o zaščiti živali in drugih podzakonskih aktov.
Za delo v organih društva člani ne prejemajo plačila.

 

21. člen

Članstvo v društvu preneha:
• s prostovoljnim izstopom, kadar poda organu društva pisno izjavo;
• s črtanjem iz evidence zaradi neizpolnjevanja obveznosti ali neplačila članarine, skladno z določili Statuta;
• če član zavestno ravna v nasprotju z interesi in pogledi društva;
• z izključitvijo na podlagi sklepa Disciplinske komisije;
• s smrtjo člana;
• s prenehanjem delovanja društva.

 

7. ORGANIZACIJA DRUŠTVA

22. člen

Upravni organi društva so:
• Skupščina,
• Upravni odbor,
• Nadzorni odbor,
• Disciplinska komisija.

Strokovni organi društva so:
• Komisija za vzrejo,
• Komisija za šolanje.

 

23. člen

Funkcionarji društva so:
• predsednik društva,
• podpredsednik društva,
• predsednik Nadzornega odbora,
• predsednik Disciplinske komisije,
• predsednik Komisije za vzrejo,
• predsednik Komisije za šolanje.

 

8. SKUPŠČINA

24. člen

Skupščina ja najvišji organ društva in voli člane v druge organe društva. Sestavljajo jo vsi člani društva. Delovanje skupščine je javno. Ima poslovnik o svojem delu.

 

25. člen

Skupščina je lahko redna ali izredna.
Redno skupščino sklicuje predsednik najmanj enkrat letno, najkasneje do konca meseca aprila.
Izredna skupščina se mora sklicati na predlog predsednika, na zahtevo Nadzornega odbora ali na zahtevo tretjine članov društva. Izredna skupščina sklepa le o zadevi, zaradi katere je bila sklicana. Predsednik jo je dolžan sklicati najkasneje 1 (en) mesec po prejemu zahteve. V nasprotnem primeru lahko skliče izredno skupščino Nadzorni odbor ali polovica članov društva.
Vabilo na skupščino z dnevnim redom mora prejeti vsak član najmanj 14 (štirinajst) dni pred dnem zasedanja. Objavi se ga skladno z 8.členom Statuta.

 

26. člen

Skupščina je sklepčna, če je ob predvidenem začetku navzoča najmanj polovica vseh članov. Če ob predvidenem začetku skupščina ni sklepčna, se začetek odloži za 30 (trideset) minut, nato je skupščina sklepčna, ne glede na število prisotnih članov. Sklepi skupščine so veljavni, če je zanje glasovala večina navzočih članov.
Glasovanje na skupščini je javno, če se ne določi drugače.
Člani organov društva ne morejo glasovati o svoji nezaupnici.

 

27. člen

Če se na skupščini odloča o prenehanju delovanja društva, je potrebno, da za to glasujeta najmanj dve tretjini navzočih članov in da prisostvuje na skupščini najmanj polovica vseh članov.

 

28. člen

Skupščino odpre predsednik in jo vodi, dokler se ne izvoli delovnega predsedstva, ki nato nadaljuje z delom. Delovno predsedstvo sestavljajo 3 (trije) člani: predsednik in 2 (dva) člana. Nato se izvoli še zapisnikarja ter 2 (dva) overovatelja zapisnika.

 

29. člen

Pristojnosti skupščine so, da:
• sklepa o dnevnem redu;
• sprejema, spreminja in dopolnjuje statut ter druge akte društva, ki so v njeni pristojnosti;
• voli predsednika;
• voli člane Upravnega odbora, Nadzornega odbora, Disciplinske komisije;
• voli člane v delovne organe;
• odloča o pritožbah zoper sklepe Upravnega odbora in Nadzornega odbora;
• odloča o pritožbah zoper odločbe Disciplinske komisije;
• potrjuje letno poročilo o poslovanju za minulo leto;
• potrjuje finančni načrt in delovni program za tekoče leto;
• razpravlja in sklepa o delu in poročilih vseh organov društva;
• odloča o prometu nepremičnin, ki so v lasti društva;
• odloča o statusnih spremembah v društvu;
• odloča o drugih zadevah, ki so v njeni pristojnosti ter odloča o prenehanju delovanja društva.
O delu skupščine se vodi zapisnik, ki ga podpišeta predsednik, zapisnikar in 2 (dva) overovatelja zapisnika.

 

9. UPRAVNI ODBOR

30. člen

Upravni odbor je izvršilni organ skupščine in opravlja organizacijska, upravna, administrativna ter strokovno-tehnična dela. Upravni odbor za svoje delo odgovarja skupščini. Sestaja se najmanj dvakrat letno ali po potrebi. Člane upravnega odbora voli skupščina za dobo 4 (štirih) let, z možnostjo ponavljanja mandata.

 

31. člen

Upravni odbor sprejema sklepe z navadno večino prisotnih članov. Upravni odbor je sklepčen, če je navzočih večina vseh članov.

 

32. člen

Upravni odbor sestavlja pet članov, in sicer:
• predsednik društva,
• tajnik in finančnik društva,
• predsednik Komisije za šolanje,
• gospodar društva,
• član.

Funkcijo podpredsednika društva opravlja eden izmed članov Upravnega odbora, ki ga na predlog predsednika Upravni odbor izvoli izmed svojih članov.
V primeru izpraznjenih mest lahko Upravni odbor v obdobju med dvema skupščinama deluje brez največ 2 (dveh) članov.
Na seje so vedno vabljeni člani Nadzornega odbora, ki pa nimajo pravice glasovanja.

 

33. člen

Upravni odbor zastopa in navzven predstavlja predsednik društva. Predsednik lahko pooblasti podpredsednika, da ga nadomešča v polnem obsegu pooblastil, ali delno, za specifične naloge. V primeru odsotnosti obeh, lahko predsednik poda pooblastilo drugemu članu upravnega odbora, vendar le za opravljanje tekočih poslov. V primeru, da predsednik poda odstopno izjavo in jo skupščina sprejme, ali v primeru smrti predsednika, podpredsednik do izvolitve novega predsednika v celoti prevzame vse naloge in ima enaka pooblastila, kot jih je imel predsednik. Postane tudi zakoniti zastopnik društva.
Podpisnik vseh listin je predsednik ali njegov pooblaščenec, pooblastilo mora biti pisno.

 

34. člen

Upravni odbor:
• pripravlja predloge in poročila o delu;
• predlaga člane v organe društva;
• pripravlja osnutke temeljnih in splošnih aktov;
• pripravlja predlog finančnega načrta in po njegovem sprejetju skrbi za njegovo uresničevanje;
• pripravlja letno poročilo o poslovanju;
• določa višino in članarine ter cenik storitev društva;
• potrjuje letni koledar prireditev društva in skrbi za njegovo uresničevanje;
• obvešča članstvo in javnosti o delu društva;
• odloča o sprejemu novih članov;
• skrbi za dvig kinološkega znanja članov;
• skrbi za dvig ravni znanja strokovnih organov;
• upravlja s premoženjem društva;
• vodi posle, ki zadevajo evidenco članov;
• predlaga ter imenuje stalne in občasne komisije;
• imenuje delegacijo, ki zastopa društvo pri KZS ali drugih organizacijah;
• skrbi za finančno-materialno poslovanje društva;
• odloča o pritožbah zoper sklepe strokovnih organov;
• predlaga odlikovanja društva in državna odlikovanja v KZS;
• opravlja druge naloge v skladu s tem Statutom in drugimi akti društva;
• neposredno skrbi za uresničevanje vseh ciljev in nalog društva.

Upravni odbor upravlja društvo v času med dvema skupščinama po smernicah, sprejetih na skupščini.

 

35. člen

Upravni odbor lahko za izvajanje določenih nalog imenuje stalne ali občasne komisije, ki so mu za svoje delo neposredno odgovorne. Naloge in število članov teh komisij so v njegovi pristojnosti.

Stalne ali občasne komisije so:
• Statutarna komisija,
• Volilna komisija,
• Komisija za priznanja.

Vsaka komisija ima 3 (tri) do 5 (pet) članov. Predsednika komisije imenujejo člani komisije izmed sebe.
Mandatna doba občasnih komisij traja, dokler določene naloge, za izvedbo katerih so bile ustanovljene, niso opravljene ali preneha s sklepom Upravnega odbora, če je le ta mnenja, da komisija ne opravlja dobro svojih nalog.
Njihove seje so sklepčne, če jim prisostvuje večina članov, sklepe pa sprejemajo z navadno večino prisotnih članov.

 

36. člen

Statutarna komisija je tričlanska. Njene naloge so:
• priprava sprememb statuta;
• priprava ostalih upravnih aktov in pravil;
• pomoč ostalim komisijam pri sestavi svojih pravilnikov in poslovnikov.

Volilna komisija je tričlanska. Njene naloge so:
• vodi volilni postopek;
• opravlja naloge, ki so navedene v poglavju Volitve organov društva.

Komisija za priznanja je tričlanska. Njene naloge so:
• zbira predloge za podelitev društvenih priznanj;
• svoje zaključke da v potrditev Upravnemu odboru;
• sestavi Pravilnik o priznanjih in ga posreduje v potrditev Upravnemu odboru.

 

37. člen

Preklic ali sprememba sklepa Upravnega odbora je mogoča z več kot polovico glasov članov na skupščini.

 

10. PREDSEDNIK DRUŠTVA

38. člen

Predsednik društva je predsednik Upravnega odbora in zastopnik društva. Predsednika voli skupščina za dobo 4 (štirih) let, z možnostjo ponavljanja mandata. Za svoje delo je odgovoren Upravnemu odboru in skupščini društva.

Pristojnosti in naloge predsednika so:
• predstavljanje in zastopanje društva doma in v tujini;
• sklicevanje skupščine;
• sklicevanje in vodenje sej Upravnega odbora društva;
• zastopanje društva v javnem in pravnem prometu;
• podpisovanje pogodb s pravnimi in fizičnimi osebami;
• skrb za izvrševanje sklepov skupščine, Upravnega odbora in vseh ostalih organov ter komisij;
• skrb za izvajanje in spoštovanje pričujočega Statuta in vseh drugih splošnih in strokovnih aktov društva;
• predlaganje članov v organe društva skupščini društva;
• predlaganje zamenjave članov v organih društva;
• sklicevanje prve seje vseh ostalih organov društva, območnih skupin ter stalnih in občasnih komisij.

 

11. PODPREDSEDNIK, TAJNIK, FINANČNIK IN GOSPODAR

39. člen

• Podpredsednik društva sodeluje s predsednikom pri izvajanju nalog iz 37.člena. Njegova pooblastila so opredeljena v 32.členu.
• Tajnik/finančnik društva vodi zapisnike društva, pripravlja dokumente društva in opravlja administrativna dela društva. Skrbi za arhiv in tekočo dokumentacijo društva. Skrbi za denarna sredstva društva in pripravlja finančne dokumente društva. Društvo lahko za vodenje financ najame zunanji servis. Finančnik je odgovoren za posredovanje vseh dokumentov in informacij, ki jih zunanji servis potrebuje za izvajanje svojih nalog. Poročila o finančnem stanju društva pripravlja na 3 mesece.
• Gospodar društva skrbi za premične in nepremične stvari društva kot dober gospodar.
Vsi so za svoje delo odgovorni zastopniku društva, Upravnemu odboru društva in enkrat letno pisno poročajo skupščini društva.

 

12. NADZORNI ODBOR

40. člen

Člane Nadzornega odbora voli skupščina za dobo 4 (štirih) let, z možnostjo ponavljanja mandata. Nadzorni odbor je sestavljen iz 3 (treh) članov, kateri iz svoje sredine izvolijo predsednika.

 

41. člen

Naloga Nadzornega odbora je, da spremlja delo upravnih in strokovnih organov društva v času med dvema skupščinama ter vrši stalen nadzor nad finančno-materialnim in strokovnim poslovanjem društva ter nad razpolaganjem s premoženjem društva. V primeru nepravilnosti je dolžan predlagati ukrepe za odpravo le teh.
Nadzorni odbor je odgovoren skupščini in ji mora pisno poročati o svojem delu.

 

42. člen

Nadzorni odbor sprejema veljavne sklepe, če so prisotni vsi 3 (trije) člani in če zanje glasujeta vsaj 2 (dva) člana.
Člani Nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani Upravnega odbora in imajo pravico udeleževati se vseh sej Upravnega odbora, vendar brez pravice glasovanja.

 

13. DISCIPLINSKA KOMISIJA

43. člen

Člane Disciplinske komisije voli skupščina za dobo 4 (štirih) let, z možnostjo podaljšanja mandata. Sestavljajo jo 3 (trije) člani. Člani izmed sebe izvolijo predsednika.
Sestaja se po potrebi na podlagi pisnih zahtev članov ali organov društva. Disciplinska komisija vodi postopek in izreka disciplinske ukrepe v skladu z Disciplinskim pravilnikom.

 

44. člen

Disciplinske kršitve, ki jih obravnava Disciplinska komisija so:
• nespoštovanje Statuta, drugih aktov in sklepov društva;
• nespoštovanje in kršenje strokovnih določil;
• nespoštovanje Zakona o zaščiti živali in podzakonskih aktov;
• širjenje neresnice o delovanju društva in njegovih članih;
• nespodobno obnašanje na kinoloških prireditvah;
• ukvarjanje s preprodajo psov;
• vsako drugo ravnanje, ki utegne huje prizadeti interese in ugled društva.
O disciplinskih prestopkih odloča na prvi stopnji Disciplinska komisija, na drugi stopnji pa skupščina društva. Odločitev skupščine je dokončna.

 

45. člen

Disciplinska komisija lahko izreče članom naslednje ukrepe:
• opomin,
• javni opomin,
• denarno kazen,
• varstveni ukrep,
• izključitev.

 

46. člen

Vsak član društva ima pravico v roku 1 (enega) leta od prejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom, temeljnim ali drugim splošnim aktom društva. Enako pravico ima tudi oseba, ki ji je bila prošnja za sprejem v članstvo zavrnjena.

 

14. KOMISIJA ZA ŠOLANJE

Komisijo za šolanje sestavljajo vsi aktivni inštruktorji društva. Na konstitutivni seji izmed sebe volijo predsednika komisije, ki je član Upravnega odbora društva.
Predsednik Komisije predstavlja Upravnemu odboru predloge razvoja strokovnega dela, poroča o poteku šolanja psov, koordinira urnike šolanja, spremlja vpise na tečaje in razporeja tečajnike med inštruktorji, glede na vpisane programe in število tečajnikov.

 

15. VOLITVE ORGANOV DRUŠTVA

47. člen

Volilni postopek vodi Volilna komisija, ki je tričlanska. Predsednika Volilne komisije izmed sebe izvolijo člani na prvi seji. Volilna komisija razpiše volitve organov društva na uradni spletni strani društva vsaj 60 dni pred iztekom mandata dosedanjim članom organov društva in ob tem pozove vse člane društva, da lahko vsak član kandidira za člana v organe društva.
V primeru predčasnega odstopa ali smrti predsednika društva, Volilna komisija razpiše volitve najkasneje v 30-ih dneh od dogodka, po enakem postopku, kot je zapisan v 1.odstavku.

 

48. člen

Naloge Volilne komisije po razpisu volitev so:
• opravlja kandidacijske postopke pri članih;
• sprejema izjave kandidatov o njihovi kandidaturi;
• pripravi kandidacijske liste;
• opravlja vsa druga dela, ki so potrebna za zakonit in nemoten potek volitev organov društva.

 

49. člen

Ob razpisu volitev Volilna komisija objavi na uradni spletni strani poziv vsem članom za volitve predsednika društva, članov Upravnega odbora, Nadzornega odbora in članov Disciplinske komisije.
Status mandatarja pridobi polnoletni član društva, ki ima poravnane obveznosti do društva in pravočasno predloži svoje soglasje in kandidaturo za mandatarja.
Kandidat za mandatarja mora svoj pisni program dela za naslednje mandatno obdobje predstaviti na skupščini društva. Volitve se izvedejo po predstavitvi programov vseh kandidatov za mandatarja.
V primeru, da v predpisanem roku noben član društva ni vložil kandidature za naslednje mandatno obdobje, se volilni postopek ponovi. V tem času vodi društvo podpredsednik, kot je navedeno v 32.členu.

 

50. člen

Lista kandidatov se oblikuje po abecednem vrstnem redu.
Glasovanje poteka s pomočjo glasovnic. Veljavna glasovnica je tista, kjer je obkrožena številka le pred 1 (enim) kandidatom za mandatarja.
Kandidat za mandatarja, ki pridobi več kot polovico glasov prisotnih članov, pridobi status mandatarja.

 

51. člen

V primeru, da noben kandidat za mandatarja ne pridobi večine glasov vseh prisotnih članov društva, se 2 (dva) kandidata, ki sta dobila največje število glasov, uvrstita v drugi krog volitev in glasovanje se ponovi.

 

52. člen

Mandatar mora takoj po svoji izvolitvi na skupščini predstaviti vse kandidate za člane Upravnega odbora. O celotni listi kandidatov po njihovi predstavitvi odloča skupščina z javnim glasovanjem. V primeru neizvolitve celotne liste kandidatov za člane Upravnega odbora, skupščina na isti seji glasuje posebej o vsakem posameznem kandidatu. Mandatar kandidata za člana Upravnega odbora, ki na skupščini ne pridobi potrebne večine glasov za svojo izvolitev, lahko nadomesti z drugim kandidatom ali pa istega kandidata ponovno predlaga v izvolitev.
Po izvolitvi celotnega Upravnega odbora mandatar nastopi funkcijo predsednika društva.

 

53. člen

Volitve članov Nadzornega odbora in Disciplinske komisije potekajo vzporedno z volitvami predsednika ter potrditvijo Upravnega odbora. Kandidate na volilni skupščini predlagajo člani društva. V Nadzorni odbor in Disciplinsko komisijo so izvoljeni tisti kandidati, ki so prejeli največje število glasov prisotnih članov.

 

54. člen

Člane organov društva voli skupščina za dobo 4 (štirih) let z možnostjo ponovne izvolitve.
Predsednik društva mora sklicati konstitutivne seje vseh upravnih in strokovnih organov društva najkasneje v 30 dneh po dnevu konstitutivne seje Upravnega odbora, katera pa mora biti sklicana najkasneje 15 dni po izvolitvi.
16. GLASOVANJE O NEZAUPNICI UPRAVNEMU ODBORU IN SKUPŠČINSKIM KOMISIJAM TER ODBOROM

 

55. člen

Skupščina ali Nadzorni odbor lahko z najmanj polovico glasov vseh svojih članov Upravnemu odboru postavita vprašanje nezaupnice, v kolikor Upravni odbor ne izvaja sklepov skupščine, ali ne dosega ciljev iz zastavljenega programa dela.
Upravnemu odboru nezaupnico izglasuje skupščina.
V kolikor je nezaupnica izglasovana predsedniku društva, se šteje, da je nezaupnica izglasovana celotnemu Upravnemu odboru.
Po prejemu zahteve za glasovanje o nezaupnici skupščina zahtevo z vsemi prilogami pošlje Upravnemu odboru v odgovor. Upravni odbor lahko v roku 15 (petnajstih) dni po prejemu zahteve za glasovanje o nezaupnici na navedbe v zahtevi pisno odgovori.
V roku 30 (tridesetih) dni po prejemu zahteve za glasovanje o nezaupnici predsednik društva skliče izredno skupščino.

 

56. člen

V primeru izglasovane nezaupnice Upravnemu odboru predsednik društva v roku 3 (treh) dni imenuje Volilno komisijo, ki razpiše nadomestne volitve.
Do imenovanja novih članov Upravnega odbora dosedanji člani Upravnega odbora opravljajo vse nujne naloge, z izvršitvijo katerih ni mogoče odlašati ali bi jih bilo mogoče odlašati le z nesorazmernimi posledicami.

 

57. člen

Po enakem postopku je lahko nezaupnica izglasovana tudi posameznemu članu Upravnega odbora.
V primeru izglasovane nezaupnice posameznemu članu Upravnega odbora predsednik društva na sami skupščini predlaga v izvolitev nadomestnega kandidata za člana Upravnega odbora.

 

58. člen

Enak postopek velja tudi v primeru postopka glasovanja o nezaupnici komisijam in odborom.

 

17. SPLOŠNI IN STROKOVNI AKTI

59. člen

Splošni akti društva so:
• Statut,
• Disciplinski pravilnik.
Akti društva ne smejo biti v nasprotju s Statutom društva in morajo biti usklajeni v roku 9 mesecev po registraciji spremembe Statuta društva.

 

18. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE

60. člen

Društvo lahko pridobiva za svojo dejavnost naslednja finančna sredstva:
• članarina;
• z opravljanjem osnovne dejavnosti ter materialnih pravic;
• iz organizacije kinoloških prireditev;
• prihodki od pridobitne dejavnosti društva, skladno s 13.členom Statuta;
• darila in volila;
• prispevki donatorjev in sponzorjev;
• prihodki od premičnih in nepremičnih stvari društva;
• iz javnih sredstev in drugih virov.

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje osnovne dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno. Vsaka delitev premoženja društva med njihove člane je nična.

 

61. člen

Premoženje društva so vse premičnine in nepremičnine, ki so last društva in kot take vpisane v knjigovodsko knjigo društva ter zemljiško knjigo na sodišču.
Društvo kot dober gospodar upravlja in gospodari z lastnino, s katero razpolaga. S premoženjem društva upravlja Upravni odbor društva.

 

62. člen

Materialno in finančno poslovanje mora biti v skladu z načeli, ki veljajo za društva ter z veljavnimi predpisi o računovodstvu. Finančno poslovanje se opravlja preko bančnega računa. Društvo mora zagotavljati podatke o svojem finančno-materialnem poslovanju na način in v obliki, skladni z zakonodajo, ki ureja finančno-materialno poslovanje društev.
Poročilo o poslovanju, ki ga obravnava in sprejme najvišji organ društva, mora prikazati resnično stanje o premoženju in poslovanju društva.

 

63. člen

Finančne in materialne knjigovodske listine društva podpisujeta predsednik in finančnik društva. V zvezi s svojim delom sta odgovorna za pravilnost, resničnost in zakonitost podatkov teh listin.

 

19. PRENEHANJE DRUŠTVA

64. člen

Društvo preneha z delom po volji članov, s spojitvijo, s pripojitvijo, s stečajem, na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja ali po samem zakonu.
O prenehanju društva odloči Skupščina z dvotretjinsko večino, če je prisotna najmanj polovica vseh članov.
V sklepu o prenehanju društva se določi sorodno društvo, zavod, ustanovo, lokalno skupnost ali drugo nepridobitno pravno osebo s podobnimi cilji, na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva, ki preneha.
O prenehanju zastopnik društva v 30 (tridesetih) dneh obvesti pristojni organ, ki vnese zaznambo v register društev in izda ustrezno odločbo.
Premoženje društva se po poravnavi prenese izvajalcu javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali na območju občine Ajdovščina.

 

20. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

65. člen

Ta Statut lahko spreminja in dopolnjuje skupščina po postopku, ki velja za njegov sprejem.

 

66. člen

S sprejetjem tega Statuta na skupščini ŠKD Ajdovščina z dne, 2.6.2023, prenehajo veljati vse predhodne določbe Statuta z dne, 14. 02. 2010, in popravki Statuta z dne, 20. 02. 2010.

Ta Statut stopi v veljavo z dnem, ko je sprejet na redni skupščini in ga overi pristojni upravni organ.

 

Predsednica Športno kinološkega društva Ajdovščina
Jasna Koglot

Ajdovščina, 2.6.2023

 

Prenos statuta